Likovni natečaj Plakat miru – Vsi smo povezani

Učenci in učenke 7. razreda OŠ Kanal so sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru pod naslovom Vsi smo povezani v organizaciji Lions Clubs International. Namen natečaja je spodbuditi otroke k razmišljanju o življenju, miru na svetu, prihodnosti, ljubezni in medsebojnemu razumevanju. Svoja razmišljanja so učenci predstavili z likovnimi deli. Ta so se najprej ocenjevala na lokalnem nivoju Lions klubov, nato na nivoju distriktov in v končni fazi na mednarodnem nivoju.

Med šolske finalistke so se s svojimi deli uvrstile Liani Runtheany Prinčič, Maruša Skrt in Larisa Vidič. Učenke so se v četrtek, 24. 3. 2022, udeležile prireditve z dobrodelno gledališko predstavo in razstavo likovnih del šolskih finalistov lokalnih šol, ki so sodelovale na ravni Lions kluba Vogrsko. Učencem in učenkam so bila podeljena tudi priznanja. Čestitke!       

 

                                                                                       
Moja slika predstavlja oko s solzo, ki je zapolnjena z inštrumenti, notami in vzorci. Vsak izmed nas včasih joče, tudi tisti, ki govorijo, da nikoli. Jok je povezan z raznimi čustvi in občutki. Čustva pa imamo vsi ljudje. Inštrumenti in note tako prikazujejo glasbo, ki jo imamo vsi radi. Glasba sproži v človeku občutke sreče, ki jih lahko delimo z drugimi. Ljudje smo tako povezani tudi s srečo, ki jo vzbudi glasba.

Liani Runtheany Prinčič

 

S svojim plakatom želim sporočiti, da ne smemo gledati na razlike med nami, ampak moramo držati skupaj, ne glede na vse. Le tako bomo premagali ovire, ki nam jih zastavi življenje.

Maruša Skrt

 

Moj plakat predstavlja puzzle – sestavljanko, ki jo skupaj sestavljamo vsi ljudje sveta. Med seboj si pomagamo in sodelujemo. Če ne delamo skupaj, svet ne bo lep, sestavljanka ne bo pokazala prave, lepe podobe. In tako je tudi v resničnem življenju. Le če bomo med seboj sodelovali in si pomagali, bomo na svetu lahko vsi živeli v miru in zadovoljstvu.

Larisa Vidič

 

V sklopu Lions kluba Vogrsko se je za finalni izbor na nivoju Distrikta 129 Slovenija uvrstilo likovno delo Maruše Skrt iz Osnovne šole Kanal. Odprtje razstave vseh štiriindvajsetih slovenskih finalistov je potekalo v soboto, 26. marca 2022, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Prireditve se je Maruša udeležila in prejela spominsko darilo ter priznanje. Maruši iskrene čestitke!

         

 

Čestitke vsem učencem in učenkam, ki so sodelovali na natečaju, vsem finalistom in finalistkam, posebne čestitke pa tudi slovenski finalistki Anji Rožen, ki je na mednarodni ravni tekmovanja osvojila prvo mesto.

Poročila opazovalnega sprehoda

Kako pomembni sta naravna in kulturna dediščina kraja, v katerem živimo, se zavedajo že tretješolci. O dediščini kraja so najprej povprašali svoje starše, stare starše ali starejše sosede. Izvedeli in zapisali so marsikaj zanimivega in predvsem pomembnega. Nato pa sta nas na sončen četrtek na sprehod po Kanalu popeljala še člana TD Kanal, gospod Branko in gospod Egon. Učenci so bili vedoželjni in navdušeni nad malo drugačnim dopoldnevom, ki ga po navadi preživljamo v šoli.

Kaj vse smo videli in novega izvedeli, so tretješolci zapisali v svojih poročilih.

 

V četrtek, 24. 3. 2022, smo se odpravili na opazovalni sprehod. Bil je lep, sončen in vroč dan. Po malici smo začeli s sprehodom. Vodila sta nas Branko in Egon. Najprej smo si ogledali, kje je nekoč stala tovarna svile, ki je leta 1908 pogorela. V Kanalu so ohranjeni trije obrambni stolpi – torioni. Eden izmed njih je na Kontradi. Tam sta tudi galerija Rika Debenjaka in Gotska hiša, ki je nastala v zgodnji gotiki. Zraven je klet, v kateri so razstavljene vrste rib. Nato smo si ogledali most. Most ima luno, ki je na njem zato, da zelo visoko voda ne zruši mosta. Do zdaj je bil most porušen že trikrat. Na železniški postaji smo videli stare kretnice. Pri cerkvi sta sončna ura in doprsni kip Valentina Staniča. Pred občino smo videli kip Marija Kogoja. Predel Kanala se imenuje Grad. Tam je bil nekoč grad, ki je bil porušen leta 1915.

Živa. 3. a

 

Dne 24. 3. 2022sta nas pred šolo obiskala gospoda Branko in Egon. Skupaj smo se odpravili na sprehod po Kanalu. Razkazala sta nam dediščino kraja. V šoli nam je učiteljica naročila, da si zapišemo podatke o dediščini kraja. Pogovorili smo s o: tovarni, strelnih linah, o nastanku Kanala in o mostu. Izvedeli smo veliko zanimivih on novih stvari. Kanal je bil prvič omenjene leta 1140. Kontrada je nastala v 11. stoletju. V gotski hiši so zbrane različne ribe. Ob vsaki ribi je kratek opis. Torioni so bili štirje obrambni stolpi. Iz strelne line so opazovali, kdo se ji približuje. S terase gotske hiše smo opazovali kanalski most. Prvi most so zgradili Rimljani, sploh ne vedo, kje je bil most. Francozi so zgradili in podrli prvi leseni most. Potem so ga zgradili Avstrijci. Leta 1816 je bil most za polovico ožji, kot je danes. Kanal se imenuje po jarku. Italijani so Kanal ob Soči imenovali Canale di Isonzo. Pred mnogo leti je reka Soča tekla čisto nekje drugje. Kadar so poplave, reka Soče teče skozi luno.

Bil je lep, sončen dan in na sprehodu smo se imeli čudovito.

Amalija, 3. a

 

Branko in Egon sta nas peljala po Kanalu. Najprej smo si ogledali, kje je stala tovarna svile. Tovarna svile je pogorela leta 1908. Izvedel sem, da so obrambni stolpi služili za obrambo prebivalcev. V Gradu je prespal Napoleon, ki mu je umrl konj, ki je imel zlato podkev.

Ožbej, 3. a

 

Najprej smo videli, kje je bila tovarna svile. Gospod Branko nam je povedal, da ima obzidje luknje, da so se lahko branili. Videli smo galerijo Rika Debenjaka ter si ogledali razstavo rib. Bili smo tudi na železniški postaji. Videli smo spomenik Valentina Staniča in Marija Kogoja. Nazadnje smo šli še na Grad.

Karin, 3. a

 

Ko smo začeli sprehod, smo si najprej ogledali, kje je bila tovarna svile, ki je bila požgana leta 1908. Videli smo tudi obrambni stolp. Na Kontradi smo videli galerijo Rika Debenjaka in most. Bili smo pri cerkvi, kjer smo si ogledali spomenik Valentina Staniča ter sončno uro. Nato smo si ogledali vodnjak. Šli smo tudi na železniško postajo, kjer smo videli kretnice. Odšli smo do občine in si ogledali spomenik skladatelja Marija Kogoja. Nato smo šli na Grad. Dolgo let nazaj je bil pri Gradu park.

Tristan, 3. a

 

Na opazovalnem sprehodu smo šli mimo veliko znanih starih stavb, kot so tovarna svile, kamniti obrambni stolp, Kontrada – tu so bile stare hiše. Most je bil zelo star, kamnit in je imel luno. Pri cerkvi smo videli spomenik in sončno uro, pri občini pa spomenik Marija Kogoja. Nazadnje smo se na Gradu ustavili pri kostanju.

Lukas, 3. a

 

Danes smo šli na ogled kulturne dediščine v Kanalu. Ogledali smo si nekdanjo tovarno svile, Kontrado, Neptunov vodnjak, strelne lin in veliko druge kulturne dediščine. Vodila sta nas Branko in Egon. Razlagala sta nam o kulturni dediščini v Kanalu, opisala sta nam zgodovino Kanala in pomembne ljudi. Ogledali smo si prostor, v katerem so razstavljene vse vrste rib, ki živijo v reki Soči. Najbolj zanimiv mi je bil opis tovarne svile.

Elena, 3. a

 

Danes smo šli  sprehod, meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na Kontrado. Pred Kontrado smo si ogledali obrambni stolp. V stolp so bile vgrajene line. Ko smo prišli na Kontrado, smo si ogledali gotsko hišo iz 11. stoletja. Šli smo si pogledat njeno klet, v kateri smo videli nagačene ribe. In gospod Branko nam je povedal vse o mostovih. Izvedela sem, da so bili prej trije. Današnji most so zgradili leta 1920. To je bilo meni najbolj zanimivo.

Neža, 3. a

 

V Kanalu je bila tovarna svile, ki je leta 1908 pogorela. V Kanalu je veliko starih hiš, najstarejša je Gotska hiša. Naprej od nje je torion, ki je bil nekoč obrambni stolp prej sovražniki. Še danes vidimo strelne line. Danes je v hiši galerija Rika Debenjaka. Galerija je na trgu Kontrada. Na Kontradi je tudi stara gotska hiša. V njej je majhna kulturna dvorana, spominska soba, posvečena spominu na skladatelja Marija Kogoja. V sosednji hiši so razstavljene slike Rika Debenjaka. Ko gremo naprej, pridemo do znamenitega mostu čez Sočo. Najprej je bil most lesen. Večkrat je bil podrt. Sedanji zidani most so zgradili po prvi svetovni vojni. Pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja je postavljen spomenik Valentinu Staniču. Rodil se je v Bodrežu. Bil je duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj, kulturni delavec. Kot duhovnik je delal v Ročinju. V spomin nanj je v Ročinju dom Valentina Staniča.

Sredi trga v Kanalu stoji kamnit Neptunov vodnjak. Kanalci mu pravimo Matija. Najprej je bil postavljen na drugi strani ceste, pred župniščem. Kjer stoji danes, so ga prestavili  leta 1937.

Vita, 3. a

 

Ogledali smo si znamenitosti Kanala. Najbolj mi je bila všeč strelna lina in torion. Torion  je stražni stolp, ki so ga zgradili z obzidjem, da je varoval mesto pred Turki. Skozi strelno lino so streljali. Zdaj pa je v stolpu galerija Rika Debenjaka. Bil je priznan grafik in pred galerijo je njegov doprsni kip. Poleg galerije je Gotska hiša, v njej je spominska soba skladatelja Marija Kogoja ter prostor za sestanke in razna druženja. Pred torionom je temelj hiše, kjer je bilo včasih sodišče, sedaj pa je ploščad namenjena raznim prireditvam in koncertom. Pred ploščadjo se razprostira prostor, ki je tlakovan s soškim kamnom in z razporeditvijo kamnov pričara nekakšne valove. To staro mestno jedro ima ime Kontrada.

Irina, 3. a

 

V četrtek smo odšli na opazovalni sprehod. Videli smo, kje je bila nekoč tovarna svile, ki je leta 1908 pogorela. Nato smo odšli pred obrambni stolp, ki je bil vhod v Kanal. Kanal je bil prvič omenjen leta 1140. Gotska hiša je stara skoraj 1000 let.

Nik, 3. a

 

V četrtek, 24. 3. 2022, smo si ogledali Kanal. Turistično društvo nam je pokazalo veliko stvari. Najprej smo si ogledali, kje je stala tovarna svoje, ki je pogorela leta 1908. Hodili smo po starem Kanalu. Ogledali smo si trg – Kontrado, društvo nam je povedalo, da so bili v Kanalu 4 obrambni stolpi in samo eden je še ostal. Kanal se je včasih imenoval Canale di Roncina. Naredili smo par korakov in prišli do Gotske hiše, najstarejše hiše v Kanalu. Ogledali smo si jo, potem pa smo šli v klet. Tam smo videli ribe, nato pa odšli na balkon. Društvo nam je pokazalo luknje, ki so dokaz, kje je včasih stal most. Kanalski most so najprej zgradili Rimljani. Na drugem vhodu na Kontrado smo šli ven, opazili smo vodnjak, ki mu pravimo tudi Matija. Kanal ima ime po kanalu ali jarku. V Kanalu je pri kampu nizka voda, ker včasih niso poznali mostov in so dali pesek v reko, da je nastal neke vrste prehod.

Ob cerkvi je doprsni kip Valentina Staniča, na zidu nad kipom pa je delujoča sončna ura. Valentin Stanič je znan tudi po tem, da je prvi izmeril višino Triglava. Nato smo šli mimo Spomenika padlim borcem na železniško postajo. Ogledali smo si kretnice. Nazadnje smo se sprehodili še do Gradu, ki se imenuje tako, ker je bil včasih tam grad.

Matija, 3. a

 

Danes sta nas obiskala Branko in Egon in nam razkazala Kanal. Pokazala sta nam veliko zanimivega, kot na primer Gotsko hišo, strelno lino in torion. Povedala sta nam tudi, da je bil v Kanalu tovarna svile, ki je leta 1908 pogorela. Kanal je bil prvič omenjen leta 1140. Prvi most so zgradili Rimljani. Drugi leseni most so zgradili Francozi. Izvedeli smo tudi, da je bil nekoč namesto galerije zapor. Valentin Stanič se je rodil v Bodrežu, umrl pa je v Stari Gorici. Zaradi Valentina Staniča je bil zgrajen most.

Mia, 3. a

Pomlad

Začela se je pomlad,
iz luknje pa je že pokukal gad.
Na drevesih ptički pojo,
na travniku pa rožice cveto.
Tam cvete bela marjetica,
deček pa na trobentico igra.
V gozdu tiho zvonček cinglja,
Metka pa v roki balonček ima.

Lana Žnidarčič, 6.a

 

Pomlad se bliža,
zima končuje.
Sneg se topi,
ker ga sonce osvetli.

Zvončki cveto,
ptice pojo.
Trobentica v zlati obleki
cvetlice zbudi ob reki.

Pomlad je kot roža,
ki prelepo diši,
četudi včasih oveni.

Pomlad je kot sonce,
ki včasih zbeži,
četudi se skrije,
v naših srcih vedno gori.

Eva Kofol, 6.b

 

Pomlad je moj najljubši letni čas,
s pustom jo pripeljemo v vas,
v pomladi raste mnogo prelepih cvetlic
ter leta veliko pojočih ptic.

Zvončki, trobentice in tulipan
zelo nam polepšajo ta pomladni dan.

Ela Velišček in Petra Pičulin, 6.b

Bilo je nekoč

Sončen zimski dan, 8.marec, smo izkoristili za pohod in ogled stare domačije in vojaškega muzeja v Avšjem. Učenci 1. a razreda smo se z avtobusom peljali do Nadavča, potem pa smo krenili peš v Avšje. Med potjo smo si ogledali staro, kamnito korito, kamor so včasih hodili po vodo za uporabo v hiši, pa tudi za živali. Lastnika stare domačije sta nas lepo sprejela. Na dvorišči smo si ogledali zelo staro orodje, ki so ga uporabljali pri delu (lisica, za mletje koruze, kolovrat, grablje, za brusit nože, vodnjak..) pa tudi zunanjost stare hiše. V hiši pa smo sedeli na klopi ob ognjišču v črni kuhinji. V izbi smo videli še stare predmete (petrolejke, likalnike, mlinčke, ure, skrinjo, krdinco, prte….).

Ogledali smo si tudi muzej vojaških predmetov iz 1. in 2. svetovne vojne.

Misli učencev: Všeč mi je bilo,…..

Paul, Zoja, Melissa:  …da smo hodili in videli vojaški muzej.

Anže, Elis:  …. ko smo se vozili z avtobusom.

Eva: … ko smo se greli pri ognju v črni kuhinji, stric nam je povedal zgodbico, kako je nastala črna.

Ema: …da smo na pohodu videli znanilce pomladi.

Sofija: …da smo na dvorišči videli stare predmete in stroje.

Maja:  stara izba in stari predmeti.

Jakob: .. stari likalniki.

Jaka Š. všeč mi je bil cel dan.

Galerija slik

Pustovanje na OŠ Kanal

Težko smo pričakovali pustni torek!

Prvega marca 2022 smo se prebudili v hladno jutro, ki pa se je razvilo v čudovit sončen dan. Prava napoved pomladi!

Na šoli mraza nismo občutili, saj so priprave na pustno rajanje potekale od zgodnjih jutranjih ur. Za učence smo pripravili posebno presenečenje: šolo smo za en dan spremenili v cirkus. Učenci so ob vstopu pridobili vstopnice in še tako zaspani in morda kisli obrazi so se postopoma nasmehnili, nasmejali in na koncu tudi zarajali.

Posebno obogatitev našega programa so prispevali liški pustje. Postopek nastajanja njihove oprave in pomen ohranjanja slovenske tradicije je našim učencem prikazal in razložil Dejan Žnidarčič, v opravo pa sta se oblekla Nejc Kenda in Matjaž Pečenko.

V zabavnem programu smo izbirali najlepše, najbolj domiselne, najbolj strašne, najbolj glasne in najbolj vesele maškare, dogajanje pa so popestrili naši muzikantje, Samo godi, v zasedbi Tian Humar Bajt, Tadej Konjedic, Petra Pičulin, Anej Petrevčič in Matija Purgar.

Obrazi otrok in odraslih ob pogledu na druge šeme so bili neprecenljivi. Veselje in smeh smo danes pričarali na obraze mnogih, nekaj trenutkov pa je z nami delila tudi županja, ga. Tina Gerbec.

Prepričani smo, da smo z obilo dobre volje uspešno pregnali zimo iz Kanala in da bomo vstopili v lepo, toplo pomlad. Ob vsem doživetem se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam zavoda OŠ Kanal, vsem otrokom in njihovim staršem za sodelovanje v tem lepem slovenskem običaju in posebej našim gostom, ki ohranjajo bogatost naše dediščine.

Barbara Kragelj Jerič

 

ZIMSKE UGANKE

Je lepa, visoka, zelena
in vsako leto okrašena.

NOVOLETNA SMREČICA

 

Možak na tleh stoji,
vsako zimo z nami preživi,
a ko posije sonce,
njega več ni.

SNEŽENI MOŽ

Pod smrečico stojijo,
se jih otroci veselijo.

DARILA

Italijansko ime ima,
vsak se z njim rad posladka
vsako zimo jemo ga stari in mladi,
ker imamo ga radi.

PANETONE

Na žlebu visi,
se ves čas topi,
ampak ko pride sonce,
tudi nje več ni.

LEDENA SVEČA

Majhne, velike,
okrogle kot pike.
Na smreki stojijo
in se Božička veselijo.

NOVOLETNI BALONČKI – OKRASKI

Vsako nedeljo se ena prižge,
ko vse zagore,
božič  spet je.

ADVENTNI VENČEK

Iz lesa jih naredimo,
z njimi drvimo,
se po hribu spustimo.

SANI

Se jih živali bojijo,
vsa bitja strašijo,
ampak ko jih prižgemo,
se veselje začne.

PETARDE,OGNJEMET

Na mahu stojijo,
nam veselje delijo
in rojstvo slavijo.

JASLICE

Uganke so sestavile:
Aminah Miklavc, 7. b
Gaia Simčič, 7. b
Johana Žnidarčič, 7. a

Dostopnost