V petek, 24.11., sem doživela prav poseben dan. Prišli so paraolimpijci.

Prvi dve šolski uri smo v telovadnici preizkušali poligon. Preizkusili smo se v štirih omejitvah, ki jih imajo invalidni ljudje. Najteže mi je bilo, ko sem na golu z zavezanimi očmi branila žogo. V žogi so zvončki, ki so mi pomagali, da sem žogo lahko ujela. Morala sem zelo dobro poslušati. Pri tem mi ni šlo najbolje. Občutila sem, kako težko je slepim ljudem. Preizkusili smo se tudi v igranju odbojke brez uporabe nog. Tako sem občutila, kako se počutijo paraplegiki. Po končanem preizkušanju ovir za invalidne ljudi nas je obiskal fant, ki je paraplegik. Opisal nam je svojo zgodbo. Ob pripovedovanju njegove zgodbe mi je bilo težko.

Občudujem ga, ker se veliko ukvarja s športom, posebej s košarko. V košarki je zelo uspešen, počuti se veselega, da lahko živi in sledi svojim sanjam.

Loris Sofia Vidič, 3. b

V petek smo v šoli imeli paraolimpijski dan. Obiskali so nas invalidi. V učilnici nam je gospa prebrala zgodbico in pokazala dva posnetka. Nato smo odšli k invalidu poslušat njegovo zgodbo. V telovadnici smo imeli poligon za slepe, odbojko sede in poligon na vozičku. Preživel sem lep dan.

Jan Berlot, 3. a

Na športnem dnevu sem se imela zelo lepo. Invalidova zgodba mi je bila zelo všeč. Najboljše mi je bilo, ko smo bili v telovadnici in se igrali razne igre. Še posebej mi je bil všeč poligon za slepe, ker je bil zelo zanimiv in zahteven. Spoznala sem, kako je slepim vsak dan težko. Fant, ki se je oblekel v levčka Marka, je bil zelo prijazen in smešen. Zabaval nas je z metanjem bele žogice in s tem pomagal nam in invalidki pri igri kegljanja. Z igro kegljanja se je na žalost naš športni dan zaključil. Bil je lep dan in vsi smo se zabavali.

Aminah Miklavc, 3. a

V petek smo imeli športni dan. K nam so prišli invalidi. Šli smo v drugi razred. Pomočnica invalida nam je prebrala zgodbo o zmajih, ki so bili invalidi. Ko smo končali, smo šli v drugo učilnico. Tam nas je čakal invalid Janez. Povedal nam je, kako se mu je zgodila nesreča. Je oče treh otrok. Na koncu nam je dal radirko. Končali smo in pojedli malico. Preoblekli smo se in šli v telovadnico. Tam smo sedli na tla. Predstavili so nam učitelje. Šla sem v prvo ekipo. Tam smo morali biti slepi. Dali so nam očala, skozi katera nismo videli nič. Na tleh so valili žoge. V žogah so bili zvončki. Šli smo v drugo skupino. Tam smo hodili po poligonu slepi. Ko smo to končali, smo se šli vozit z vozički. Na koncu je prišlo neko dekle, ki je bilo na vozičku. Športni dan mi je bil zelo všeč.

Alina Velušček, 3. a

Šport briše razlike

V petek smo imeli športni dan. To ni bil navaden športni dan, saj smo na njem spoznali, da se s športom ukvarjajo tudi invalidi.

Spoznali smo invalida Janeza in Natali. Janez nam je povedal svojo zgodbo, kako je postal invalid. Zdaj se ukvarja s športom in košarko. Natali je invalidka in športnica. Pokazala nam je igro boccio. Pokazali so nam tudi, kakšne igre igrajo invalidi. Poskusili smo. Zali je šlo tako dobro, da je premagala Natali. Slepi imajo žogo na zvončke. Invalidi tudi tekmujejo. Janez nam je dal radirko, na kateri piše: Šport briše razlike.

Vsi smo se zabavali, čeprav so bili med nami nekateri invalidi, mi pa smo zdravi. Šport briše razlike.

Lara Bucik, 3. a

 

(Skupno 22 obiskov, današnjih obiskov 1)