PROJEKT POGUM

ČETRTEK – TEHNIŠKI DAN

K NAM JE PRIŠLA GOSPA ANKA. IZDELOVALI SMO PINČE. TO JE STARA TEHNIKA OBLIKOVANJA IZ GLINE. Z BARVANIM SUKANCEM SMO VEZLI PRTIČKE.

PETEK – ŠPORTNI DAN

POMEŠALI SMO SE Z DRUGIMI RAZREDI. DOBILI SMO BARVANE ZAPESTNICE. ZA NAS SO SKRBELI UČENCI 9. RAZREDA. BILO JE OSEM POSTAJ. MENI JE BILO NAJBOLJ VŠEČ BALINANJE.

SOBOTA – KULTURNI DAN

GLEDALI SMO FILM O KEKCU IN POSTAVLJALI RAZSTAVO V RAZREDU. ŠLI SMO NA PRIREDITEV. MENI JE BILO NAJBOLJ LEPO, KO STA DVA UČENCA PRIKAZALA, KAKO SE KUHA POLENTO. JEDLI SMO POLENTO Z MLEKOM. ŠLI SMO SI OGLEDAT RAZSTAVO PO CELI ŠOLI.

ZOJA MUZNIK, 1. a

 

Projekt je v šolskih prostorih  potekal tri dni, v četrtek, petek in soboto.
V četrtek smo se razdelili po skupinah ter se lotili dela. Jaz sem bila v restavratorski delavnici, ki jo je vodila Kristina Blažič Stegel. Tam smo najprej spoznavali materiale (les, kovina, kamen …) ter ugotavljali, iz katerega materiala so sestavljeni posamezni predmeti. Nato smo za vajo dobili v popravilo poškodovane slike. Izrezane dele smo morali dopolniti s čim bolj podobno barvo. Kasneje smo na podoben način popravljali še mozaike, ki so jim manjkali kamenčki. Te smo v pravih oblikah in velikostih izrezali iz kolaža in jih zalepili na pravo mesto. Nazadnje smo zamešali mavec, ga vlili v kalup in tako dobili odlitek.

V petek smo imeli športni dan. S kombijem smo se odpeljali v Potravno. Tam so nam z nihalom izmerili energijo ter nas peljali do izvirov zdravilne vode. Ko smo se vrnili, smo imeli malico. Po malici smo se razdelili v skupine po štiri ali pet. Nato je vsaka skupina odšla do enega energijskega kamna. Vsak v skupini se je usedel na kamen ter zaprl oči. Skupine so se menjale, tako da je vsaka prišla do vseh treh kamnov. Zatem smo odšli po gozdni poti do velikega in debelega drevesa. Bilo je tako debelo, da ga je moralo objeti sedem otrok, da so prišli okoli. Na poti nazaj pa smo se lovili, plezali po drevesih, se gugali na srobotu, se smejali in zganjali norčije. Na koncu so nam ponovno izmerili energijo, ki se nam je zelo povišala. Potem pa smo se s kombijem odpeljali v šolo.

V soboto smo do malice postavljali razstavo o tem, kar smo delali na delavnicah v četrtek. Po malici je bila proslava. Od nje sem si najbolj zapomnila točko, ko so igrali na kabrce. Po proslavi smo si lahko ogledali razstave ostalih delavnic.
V teh treh dneh mi je bilo najbolj všeč, ko smo mavec vlivali v kalup in ko smo se gugali na srobotu. Ti trije dnevi so mi bili zelo všeč tudi zato, ker je bil pouk drugačen kot v ostalih dneh, saj smo se imeli možnost naučiti še kaj drugega, kot je matematika, slovenščina, družba …

Veronika Stegel, 5. b

 

Med dvema ognjema

Na postaji, kjer smo igrali med dvema ognjema, sta nas čakali učiteljici. Razdelili sta nas v dve skupini. Skupini sta bili mešani, tako da smo sodelovali učenci od prvega do devetega razreda. Igro sta otežili tako, da so morali učenci od šestega do devetega razreda metati z levo roko. Mlajši pa smo metali s tisto, ki nam je bolj ustrezala. Igra je bila zanimiva. Veliko učencev je izpadlo. Precej časa smo porabili za zbijanje devetošolcev. Spoznali sva, da se je lepo igrati z mlajšimi učenci. Dobili sva občutek, kako so se igrali v starih časih.
Anika: Preden sem prišla na to postajo, nisem vedela, da nas bodo razdelili v dve enakovredni skupini. To mi je bilo všeč.
Ameja: Med dvema ognjema je bila moja najljubša igra tega dne. To pa zato, ker smo bili pravično razdeljeni v dve skupini.

Anika Mugerli in Ameja Lesizza Mencin, 5. a

 

 Talne igre

Ko nas je učiteljica v razredu uvrščala v skupine, sva bili zelo veseli, ko sva izvedeli, da bova v isti skupini.
Postaja s talnimi igrami je bila zelo zanimiva. Najprej sva se vključili v skupino s hoduljami, kjer sva preizkusili najino spretnost. Učiteljica naju je pohvalila, ker nama je šlo zelo dobro. Za nekatere učence je bilo to prvič. Preizkusili so jih tako mlajši kot starejši. Učenci nižjih razredov so se preizkusili v spretnosti preskakovanja elastike. Tudi midve sva sodelovali. Igre nisva poznali, zato sva najprej gledali, kaj drugi počnejo. Ko sva spoznali pravila, sva sodelovali tudi midve. Brez napake sva prišli do stopnje, višje od kolen. Na razpolago je bila tudi igra ristanc in igra s črkami, ki so ju učenci narisali na tlakovce ob šoli. Takšen športni dan nama je bil všeč. Vse igre so bile zanimive. Lepo je bilo družiti se.

 Nika Lango in Julija Lango, 5. a

 

Prireditev

V soboto, 23.3.2019,  smo imeli tretjo šolsko uro zaključno prireditev. Najprej so zaigrali učenci na Orffova glasbila. Potem je spregovorila ravnateljica in nas pohvalila, ker smo uspešno opravili projekt. Govorila je tudi zgodovinarka iz muzeja. Mlajši učenci iz podružnične šole Kal nad Kanalom so zaplesali ples. Naučili so jih starejši, ki plešejo v društvu že več časa. Bilo je lepo, ker so plesali tudi skupaj. Štirje učenci devetega razreda in gospod Gombač so nam zaigrali na kabrco in druga glasbila. Bilo je zelo zanimivo, ker so bili glasovi različni in so me spominjali na naravo. Za zaključek prireditve sta dva učenca iz osmega razreda prikazala, kako so včasih kuhali polento v kotlu. Povabila sta nas na polento, ki je bila pripravljena na igrišču. Prireditev mi je bila zelo všeč.

 Nika Medvešček, 5. a

 

Dežurstvo na razstavi

Na šoli smo v vseh učilnicah pripravili tudi razstavo. S sošolko Amejo sva bili skupaj dežurni v razredu. Ko so prišli gostje, sva jim razložili, kako se igra igro Volk in ovce. Razstavo so si ogledali tudi starši in ostali krajani. Povedali sva, kako smo naredili psičke iz brisačk, vrtavke in lesene vozičke. Sošolki Nika in Julija sta na leseni deski izdelali igro križci in krožci. Z nekaterimi obiskovalci sva to igro tudi odigrali. Nekaj staršev nam je naredilo hodulje, ki smo jih preizkusili na igrišču. Tudi te smo razstavili v razredu.
Mislim, da je razstava uspela, saj smo se vsi zelo potrudili.

 Nina Jakopič, 5. a

 

Šaljive igre

V naši ekipi smo bili učenci od prvega do devetega razreda. Vsi so bili prijazni in so nam pomagali, če nam kaj ni šlo. Všeč mi je bilo, da sva bili s sošolko Katarino v isti skupini. Najbolj všeč mi je bila postaja, kjer smo se igrali šaljive igre. Razdelili smo se v tri ekipe. Najprej smo si na glavo postavili knjigo in tako smo morali hoditi. Knjiga nam ni smela pasti na tla. Potem smo stopili v vrečo, jo držali in skakali naokoli. Tretja igra je bila zelo smešna, ker smo si po dva skupaj zvezali nogi. S Katarino sva tako skupaj hodili, a nama ni uspevalo najbolje. Tudi drugi pari iz naše ekipe so kdaj padli. Pri zadnji igri smo morali teči tako hitro, da nam časopis ni padel na tla, kajti nismo ga smeli držati. Škoda je bilo, ker je bilo prekmalu konec, kajti te igre so bile smešne in najboljše.

 Ana Grm, 5. a

 

Družabne igre

V učilnici za fiziko smo se igrali družabne igre. V skupini smo bili učenci od prvega do devetega razreda. Igrali smo različne igre. Nekateri so igrali šah, drugi remi, tretji mikado. Mikado smo igrali tako, da je zmagal tisti, ki je imel pobranih največ palčk. Z najmlajšimi smo se igrali črnega Petra. Zmagal je tisti, ki mu v rokah ni ostala nobena karta. Nekateri so se igrali tudi druge igre.
Enej: Bilo mi je zelo lepo.
Lana: Pred sestavljanjem skupin sem se počutila neprijetno, ker nisem vedela, kako se bomo v taki mešani skupini razumeli. Izkušnja je bila dobra. Imela sem se lepo.

Enej Falatov in Lana Fikfak Ferlinc, 5. a

 

Razstava

 V soboto, 23.3.2019, smo v razredu postavili razstavo. Ko smo prvo uro prišli v razred, smo najprej pregrnili mize s prti. Bila sem v skupini, kjer smo na star izvezen prt z motivom rožic, postavljali punčke, ki smo jih izdelali. Dogovorili smo se, kako jih bomo postavili. Polagali smo po dve skupaj, da je izgledalo, kot da se med seboj družita. Naš sošolec Enej je izdelal fantka. Tudi tega smo dali na razstavo tako, kot da sedi. Na prt, ki je bil pritrjen na omaro, smo pripeli oblekice. Druga skupina je postavljala psičke, narejene iz brisačk. Na tretjo mizo so fantje postavili lesene vozičke, zraven pa hodulje. Vse izdelke smo opremili z imeni. Ostale mize smo postavili tako, da so obiskovalci lahko odigrali igro volk in ovce ali pa križci in krožci. Preizkusili so tudi lesene vrtavke. Potem nam je učenec iz višjega razreda prinesel plakat s slikami iz naše delavnice. Pritrdili smo ga na zaveso. Preden so začeli hoditi obiskovalci, je učiteljica vklopila na platno projekcijo, kjer je bilo prikazano delo v našem projektu Pogum.
Mislim, da smo delo odlično opravili. Ta dan mi je bil zelo všeč. Najbolj pa zato, ker smo lahko sami postavili razstavo.

Vanja Benić, 5. a

 

Obisk gospe županje

Bili sva dežurni v razredu, ko je vstopila gospa županja Tina Gerbec. Z njo je bila tudi zgodovinarka iz muzeja. Gospa županja naju je vprašala, kako smo izdelali kužke iz brisačk, saj so ji bili zelo všeč. Vodili sva jo od mize do mize. Pri mizi s punčkami je bila nasmejana. Verjetno, ker se je spomnila svojega otroštva. Z njo sva igrali križce in krožce in ji pokazali, kako se igra igro volk in ovce. Odšla je zadovoljna. Bilo naju je zelo sram, saj nisva pričakovali, da se bova pogovarjali z gospo županjo. Toda v pogovoru sva se opogumili in premagali strah. Mogoče se bova še kdaj pogovarjali z njo.

Ana Trampuš in Katarina Ipavec, 5. a

 

Frača

Nono mi je pripovedoval, kako se je igral s prijatelji. Povedal mi je, kako se naredi fračo. Najprej je poiskal palico v obliki črke Y, nato je elastično vrv privezal na obeh straneh palice. Potem je odrezal kos gume in ga pritrdil na elastično vrv. In frača je bila narejena. S fračo so streljali kamenčke. Tisti, ki ni dobro naredil frače, se je lahko poškodoval.

Enej Falatov, 5. a

 

»Pikameta«

Ko sta bila tata in stric toliko stara kot jaz, sta se igrala »pikameto«. Po navadi je bil stric stražar, ker je bil starejši. Naredila sta tako, da sta dala večji kamen na sredino dvorišča, okoli pa sta s kredo narisala krog. Na kamen sta postavila »konzervo«. Z drugim kamnom sta jo ciljala. Če si jo zgrešil, si moral po kamen, ki ga je stražil stražar. Če je stražar ujel igralca, sta zamenjala vlogi. Večkrat sta šla v vas in poklicala še prijatelje, da so se igrali. Tako je bila igra zabavnejša.

Tinej Pirih, 5. a

 

Lesen voziček

Nono mi je pripovedoval, kako je s prijateljem delal voziček.
Najprej so poiskali deščico. Potem so iz polena naredili koleščke. Na deščico so pribili dve palčki. Skozi koleščka so zvrtali luknjice in skoznje porinili palčke. Potem so jih pribili na deščico. Preizkusili so, če se kolesca vrtijo. Potem so naredili še ograjo iz palčk.
Z vozički so se igrali. Spuščali so jih po »klancu« in ugotavljali, čigav je hitrejši.

Nace Bole, 5. a

 

Lesena ladjica

Pranona mi je pripovedovala, kako so se igrali z ladjicami. V gozdu so dobili deblo. Prinesli so ga očetu. Oče je iz debla naredil obliko ladje. Na sredino so izvrtali luknjo. Vanjo so utrdili palčko. Potem so se otroci, vsak s svojo ladjico, zbrali pri potoku. Določili so cilj. Če se je ladjica kje zataknila, si bil izločen iz igre. Včasih je zmagovalec določil, kaj se bodo naslednjič igrali.

 

Kristian Šavli, 5. a

 

Medvedek

Nona mi je pripovedovala, kako so se igrali v starih časih. Igrače so si izdelali kar sami.
Opisala mi je svojo prvo igračo, to je bil doma izdelan medvedek. Naredila ji ga je mama. Narejen je bil iz starih krp in oblačil. Bil je rjav, z belimi ušesi. Za oči sta bila prišita dva gumba, za smrček pa majhna črna kroglica. Nikoli ga ni nikomur posodila, ker se je bala zanj.
Res me zanima, kako je v resnici izgledal. Ko bomo pospravljali podstrešje, bom pogledala, če morda še vedno tiči tam.

Nika Lango, 5. a

 

Punčka iz »cunj«

Babica mi je povedala, kako je sama naredila punčko. Mama ji je dala stare krpe. Najprej je izrezala in sešila skupaj dve kvadratni krpi. Naredila je trup, na katerega je potem prišila roke in noge. Glavo je naredila iz kuhinjske krpe. Punčko je napolnila s starimi, razrezanimi kosi puloverja. Obleko je naredila iz stare, ponošene majice. Na glavo ji je privezala ruto. Imela je predpasnik, ki je bil spleten iz volne. Za oči ji je prišila gumbe, usta je narisala. Ko je punčko izdelala, se je takoj pričela igrati z njo. Bila ji je zelo všeč.

Ana Grm, 5. a

 

Punčka iz »cunj«

Nona mi je povedala, kako je sama izdelala punčko.
Najprej je odrezala vrhnji del nogavice in jo napolnila s starimi »cunjami«.  Nastala je glava. Za telo, roke in noge je vzela belo majico in jo razrezala na več delov. Tudi te je napolnila in jih prišila na trup. Ko je prišila tudi glavo, je izdelala pisano oblekico. Nanjo je prišila različne gumbe in majhne žepe. Za izdelavo las so si punce pomagale s staro škatlo. Čeznjo so navijale volno. Na sredini so volno privezale z drugo nitko. Na drugi strani pa so nastali šop volne prerezali, tako da je nastala lasulja. Prišile so jo na glavo. Oči in usta so narisale s flomastri.
Ko so naredile vsaka svojo punčko, so se odšle igrat na travnik.

Anika Mugerli, 5. a

 

Imeli smo tridnevni projekt Pogum. V četrtek smo imeli tri delavnice. Prva je bila z gospodom Jožetom Munihom, ki nam je predstavil pomen vode in njene zdravilne učinke. Naše telo je večinoma iz vode, zato je pomembno, da pijemo dobro vodo. Peter Mignozzi in njegova žena Nika sta nam povedala, kako so se nekoč zdravili s trojakom in brtinom . Trojak  ima dva trikotnika. Spodnji trikotnik predstavlja ogenj, vodo in zemljo. Zgornji trikotnik pa predstavlja luno, zvezde in sonce. Brtin je imela vsaka kmetija. Če je gospodar umrl in ni imel potomcev so vaščani ta brtin uničili. Brtin je bil narejen po meri gospodarjeve roke od dlani do komolca. Peter Mignozzi je imel brtin narejen po njegovi meri. Povedal nam je, da brtin še vedno izdelujejo. Andrej Pešec nam je govoril o zdravem načinu življenja. Pogovarjali smo se, kaj bi radi bili, ko odrastemo. Povedal nam je nekaj zgodb in da je treba pomagati drugim.
V petek sem manjkala, ker sem odšla v Planico.
V soboto smo imeli razstavo o tem, kar smo delali v četrtek in petek. Prvi dve uri smo pripravljali razstavo. Potem smo imeli predstavo, ki so si jo lahko ogledali tudi starši . V avli so si lahko postregli s polento in toplim mlekom. Tudi oni so si lahko ogledali razstavo. V treh smo dežurali in predstavljali, kaj smo naredili.
Všeč mi je bilo, ker so prišli drugi mentorji in povedali so nam veliko novega. Jaz sem prej malo vedela o zdravljenju nekoč. Bilo je zelo zanimivo. Upam , da se bodo take delavnice kmalu ponovile.

Hana Goljevšček, 5. b

 

Šola nekoč

Ob obisku starejših krajanov in njihovemu pripovedovanju smo izvedele veliko zanimivosti o šolanju v preteklosti, in sicer, da so nekateri otroci obiskovali samo štiri razrede osnovne šole. V preteklosti so imeli pouk tudi ob sobotah. Pouk je potekal tudi v času vojne. Govoriti so morali italijansko.
Prostori so bili skromno opremljeni. Za dolgimi, lesenimi klopmi je sedelo veliko učencev. Pozimi so se greli ob gašperčku ali pa ob visoki zeleni peči na drva. Reditelji so morali po učilnicah nanositi drva.
Knjig je bilo malo, zvezki so bili slabe kvalitete. Uporabljali so tablico, na katero so pisali s kredo ali pa z redis peresom, ki so ga pomakali v »tintnik«. Razlite packe črnila so popivnali s pivnikom. Pri računanju so si pomagali z lesenim računalom. V lesenih »puščicah« so bili skromni pripomočki za pisanje.
Pouk so začeli na različne načine: z molitvijo, s pozdravom učitelja pred tablo, s pozdravom Za domovino – s Titom naprej. Učenci so morali stati in šele na dovoljenje učitelja so se lahko usedli.
Učitelji so bili zelo strogi. Neubogljive učence so kaznovali. Po pouku so jih zapirali, tepli so jih s šibo ali ravnilom po prstih, stati so morali pred tablo ali v kotu, klečati na kolenih, koruzi ali pa sedeti v oslovski klopi. Učenci staršem niso upali povedati za kazni, ker bi jih slišali še od njih. Če so bili učenci brez domače naloge, so dobili nezadostno oceno.
Imeli so različne predmete: slovenščino, matematiko, risanje, petje, lepopis, prirodopis, telovadbo, ročna dela. Oceno so dobili tudi iz vedenja. Če je dobil učenec za vedenje štiri, je bila to prava sramota.
Malico so prinesli od doma – kos kruha in sadje. Kasneje so šole pripravljale malico – mlečni riž, kos kruha, marmelada, mleko v prahu, čaj, bela kava,… in  žlica ribjega olja. Revni otroci so malico še vedno nosili od doma, bogati pa so jo imeli v šoli, ker so jo starši lahko plačali.
V šolo so hodili peš. Za nekatere otroke je bila pot zelo dolga in naporna. Včasih jih je peljal mlekar s konjem.
Če so imeli doma delo, otroci tisti dan niso šli v šolo, ker so morali pomagati staršem.

 Tilen Jerkič, Neli Jug, Nika Tinta, Loris Sofia Vidič, Larisa Vidič,  4.b 

 Utrinki

Dolgo časa sem raziskovala, kako je bilo včasih v šoli. Dobila sem veliko podatkov, ki smo jih uporabili pri izdelavi plakatov, ki smo jih izdelovali v četrtek. Imeli smo namreč tehniški dan. Vsi učenci smo se ta dan oblekli v pionirčke. Izdelali smo tudi pionirsko zastavo in jo obesili na pano poleg plakatov.
Bilo mi je všeč, ker je bil pouk drugačen kot ostale dni in sem se naučila veliko novega.

Larisa Vidič, 4. b

Četrtek je bil zelo zanimiv. Delali smo plakate o šoli nekoč. Za en dan smo postali pionirji. Prebrali smo pionirsko zaobljubo. Ogledali smo si kratek film o učenki Jožici, ki je morala zgodaj zjutraj peš v šolo. Hodila je dve uri.
Poskusili smo fižolovo pecivo.
V petek smo imeli športni dan. Hodil sem na hoduljah.Ko smo imeli štafetne igre, smo bili prvi. Skakali smo v vrečah. Nisem pa vedel, da je balinanje lahko tako težko.
Imel sem se lepo.

David Berginc, 4. b

 

Obujanje spominov

Gospa Marta je stara 82 let. Pripovedovala mi je o dogodku, ki se je zgodil v njenem času šolanja. Spomni se stare šole in učiteljice. Oblečena je bila v krilo, ki ji ga je sešila njena mama.
Učiteljica se je grela pri peči. Vrata gašperčka so bila priprta. Ker se je preveč približala gašperčku, se je njeno krilo vnelo. Učenci so začeli gasiti krilo tako, da so po njem teptali z rokami.

Loris Sofia Vidič, 4. b

(Skupno 94 obiskov, današnjih obiskov 1)