31. januarja 2022
Na zadnji dan šole v naravi smo imeli tekmo. Vsi smo bili zelo razburjeni, saj smo videli palice, kot na pravi smučarski tekmi.
Učitelj Vladimir, ki je vodil 1. skupino, nam je dovolil, da peljemo parkrat po progi.
Proga ni bila težka. Vsi pa smo se najbolj bali tega, da bomo padli. Učitelj nas je malo spodbudil, da se nismo več tako bali. Tekma se je začela. Pred mano ni bilo veliko učencev. Nestrpno sem čakala, da bom na vrsti. Kmalu sem bila na vrsti. Strah, da bom padla, me je ubijal.
Zaslišala sem učiteljev glas. Štartala sem! Peljala sem, kakor hitro sem mogla okrog palic in že sem zagledala učiteljici, ki sta merili čas.
Pripeljala sem skozi cilj. Ponosna sem bila, da nisem padla.
Na koncu je sledila podelitev nagrad. Imeli smo se zelo lepo.
Preoblekli smo se, pospravili stvari in veseli odšli domov.
Petra Pičulin, 6. b
30. novembra 2021
Letos smo jesenski kros na OŠ Kanal izvedli v dveh dneh, ločeno razredna in predmetna stopnja.
Razredna stopnja je izvedla kros v sredo, 10. 11. 2021. Prvi dve šolski uri so dejavnosti potekale v skupinah. Učenci so se razgibavali na postavljenem poligonu, igrali skupinske igre na šolskem igrišču ter se preizkusili v igri hokeja. Učitelj športa jim je prikazal in predstavil sabljanje.
Po malici pa smo odšli na Pečno. Družina Križnič nam je odstopila travnik, kjer smo izvedli jesenski kros. Na koncu smo podelili priznanja za prva tri mesta.
Predmetna stopnja in učenci 1. razreda pa so jesenski kros izvedli v petek, 19.11. Prvo uro smo imeli »Tradicionalni slovenski zajtrk«, potem pa smo šli peš na Pečno. Na travniku so bile pripravljene oznake teka. Učenci so si najprej ogledali traso, nato so izvedli tek po razredih, deklice in dečki ločeno v skupini. Učenci, ki niso tekli, so glasno navijali za prijatelje. Prvi trije so prejeli priznanja.
Galerija slik
31. oktobra 2021
Na kulturni dan smo se odpravili 20.10.2021. Tja smo se odpravili z avtobusom. Zaradi tehničnih težav smo pričeli vožnjo s polurno zamudo. Pot je bila dolga in polna ovinkov. Na srečo mi ni bilo slabo.
Najprej smo se odpravili do Zakojce, kjer smo si ogledali Bevkovo domačijo. V njej je bila kuhinja s pečjo in dimnikom, kar v tistih časih ni bilo pogosto. Ogledali smo si spalnice, presenetilo me je, kako majhne postelje so imeli. Od vseh prostorov mi je bila najbolj všeč dnevna soba, ki je bila hkrati jedilnica, delavnica, Bevkov ded je tam izdeloval čevlje, in spalnica. V njej je namreč stala peč, na kateri so v mrzlih zimskih nočeh spali otroci. Vodička nam je povedala veliko stvari o Bevkovem življenju, o življenju v starih časih in predmetih, ki so jih takrat uporabljali.
Po ogledu smo pojedli malico, na katero sem že komaj čakala, saj je bil moj zajtrk precej skromen. Nato smo se odpeljali do bolnice Franje. Tam nas je že čakal vodič ter nam povedal o zgodovini bolnice.
Po ozki poti smo se potem odpravili do bolnice. Tam smo si lahko sami ogledali notranjost barak. Od vsega me je najbolj začudilo to, kako dobro je bila opremljena in skrita.
Kulturni dan mi je bil zares všeč.
Veronika Stegel, 8.b
31. oktobra 2021
Z avtobusom smo prispeli v Zakojco in se odpravili do Bevkove domačije. Pot je bila strma, vodila je skozi gozd.
Pred hišo nas je pričakala vodička, ki nam je razkazala domačijo. Skupaj smo se odpravili v notranje prostore. Najprej smo prišli v dnevno sobo ali hišo. Usedli smo se okoli peči in mize. V dnevni sobi smo videli omaro, peč, mizico, na kateri so bili pripomočki za izdelavo čevljev, majhna jedilna miza, pri kateri je jedla vsa družina. Včasih ljudje niso jedli vsak iz svojega krožnika, ampak so vsi jedli iz ene sklede. V kotu je bila omarica, v kateri so mesili kruh. Imenuje se mentrga. Dnevni sobi je sledila majhna sobica, v kateri so spali starši.
Nato smo se odpravili po stopnicah navzgor in prišli v velik prostor, kjer so poleti spali otroci. Spali so na senu. V tem prostoru so danes razstavljene Bevkove knjige.
Bevkova domačija mi je bila všeč. Izvedela sem veliko novih stvari. Na primer, da se France ni vedno podpisal s svojim pravim imenom, ampak se je podpisoval s psevdonimom Pavle Sedmak.
Ugotovila sem, da so ljudje včasih živeli zelo skromno, a s trudom so lahko postali tako pomembni, da o njih govorimo še danes.
Hana Podbršček, 8. b
16. septembra 2021
V sredo smo se učenci šestih in sedmih razredov odpravili na ekskurzijo. Ogledali smo si Zakojco in bolnico Franjo.
Pred šolo smo se usedli na avtobus, ki nas je najprej odpeljal v Zakojco, kjer smo si ogledali domačo hišo Franceta Bevka.
V njej sem videla veliko zanimivih stvari, ki so pritegnile mojo pozornost. Prvič sem videla črno kuhinjo, v kateri je bilo veliko zanimivih predmetov. Prijazna vodička nam je vse podrobno predstavila, tako da smo si lahko vsaj malo predstavljali, kakšno je bilo pisateljevo življenje. V hiši smo dobili učne liste, ki smo jih morali izpolniti. Po ogledu smo si oddahnili in pomalicali.
Pot nas je nato vodila do partizanske bolnice Franje, ki leži v soteski Pasice. Hodili smo ob potoku, preko klančin, stopnic in lesenih mostičkov, nekaj časa celo z zaprtimi očmi. Tako so v vojnem času tja vozili ranjence, da ne bi izdali lokacije bolnice. Danes je tam 14 prenovljenih koč, v katerih so shranjeni predmeti, ki so povezani z bolnico. Vodič nam je povedal veliko zanimivih stvari, med njimi tudi, da je bila osnovna naloga bolnice pomagati ranjencem, jim nuditi pomoč in jih nato spraviti na varno in skrito mesto. Ta kraj mi je bil zelo všeč.
Na kulturnem dnevu sem se imela res lepo. Zato upam, da bo še veliko takšnih.
Ela Velišček, 6.b
V sredo 8.9.2021 smo imeli kulturni dan. Ogledali smo si Bevkovo domačijo v Zakojci in partizansko bolnico Franjo v Cerknem.
Ko smo prišli do Bevkove hiše, nas je tam čakala vodička in nam razdelila delovne liste.
Vstopili smo v hišo, kjer nam je vodička predstavila prostore in predmete, ki so jih takrat uporabljali. Ogledali smo si tudi podstrešje, kjer je zbirka knjig, ki jih je napisal France Bevk.
Po ogledu hiše smo rešili delovni list in se odpravili k avtobusu. Tam smo pomalicali, nato smo se odpravili proti bolnici Franji.
Tudi tam nas je čakal vodič in skupaj z njim smo po ozki in strmi stezi odšli do lesenih barak.
Te lesene barake so bile nekoč bolnica.
Vodič nam je povedal, da je voda pred nekaj leti odnesla in uničila skoraj vse barake, razen ene.
Bolnica ima ime po medicinski sestri, ki je skrbela za ranjence in se je imenovala Franja. Po končanem ogledu smo odšli k avtobusu in se odpeljali proti Kanalu.
Kulturni dan mi je bil zanimiv.
Matija Purgar, 6.b
Fotografije
10. septembra 2021
Naše letovanje na Debelem rtiču se z današnjim dnem končuje. Kovčki so že pripravljeni na odhod, mi pa imamo še tekmovanje v plavanju za delfinčke in morske konjičke. Kosilo nam bo napolnilo lačne želodčke, nato pa ob 13.30 odrinemo proti domu.
Bilo nam je zelo lepo.
Pozdravljajo vas učenci 5.a in 5.b, učiteljici Anka in Alenka ter učitelja Vladimir in Gregor.
