Učiteljica nam je povedala, da bomo odšli na pohod v Čolnico.
Te novice smo se zelo razveselili. Naslednji dan smo prišli v šolo z nahrbtniki. Po zvonjenju smo se postavili v kolono po dva in dva. Prvemu in zadnjemu v koloni je učiteljica dala brezrokavnik, da bomo vidni na cesti. Končno smo se podali na pot. Med potjo smo komaj čakali, da bomo jedli bonbone in druge sladkarije, ki smo jih prinesli s seboj. Najprej smo se ustavili pri kapelici, kjer smo imeli prekrasen razgled na Kanal. Malo smo se okrepčali in krenili po stezi navzgor. Med potjo smo se imeli lepo. Pri samotni domačiji pod vasjo Čolnica nas je pričakal pes, ki je začel lajati. Pred hišo smo pomalicali, se fotografirali in odšli naprej. Pod vasjo Čolnica smo se ustavili in odprl se nam je lep razgled na okoliške hribe in vasi. V vasi Čolnica se nismo nič ustavili. Kmalu smo se spomnili, da se tu nismo fotografirali. Čakala nas je še pot proti Kanalu. Med kratkimi postanki smo pojedli še zadnje sladkarije. Občudovali smo park Pečno. Sprehodili smo se skozi tunel in prišli do reke Soče.
Ta pohod bi lahko še kdaj ponovili.
Martin Stegel, 4. r