Sedim tu v tišini.

 Ne vem zakaj.

A v duši moji mili

mi nekaj pravi, da ni prav!

Vse nekam mimo hiti,

vsem se nekam mudi,

a jaz v šoli tičim,

in prihodnost si krojim.

Trud se bo povrnil z leti,

a časa več ne bo,

življenje je prekratko,

želim, da lahko bi bilo.

Loris Sofia Vidič, Neli Jug, 7. b