4. dan:
Danes nas je sonce razveseljevalo čisto ves dan, zato smo veliko smučali. Na progi smo nadgrajevali svoje znanje in uživali v spustih. Proti večeru smo se zbrali vsi skupaj in prejeli diplome za razne dosežke tega tedna. Že pred večerjo smo malce zadremali, nato pa smo si privoščili še eno nočno smuko. Nestrpno smo pričakovali večerno zabavo v disku, a je utrujenost naredila svoje – namesto na plesišče smo že zgodaj odplesali v globok spanec. Zdaj pa komaj čakamo jutrišnji dan in objeme naših domačih.
3. dan: “Sneeeggggg!”
Po turobnem torku smo se danes prebudili v belo zasneženo jutro. Trdno prepričani, da bomo dan v celoti posvetili smučanju, smo se dobro najedli in se podali na bele strmine. Bolj izkušeni smučarji smo uživali in vadili nove smučarske veščine. Tudi začetniki smo se korajžno podali novim izzivom naproti. Že prvi dan smo se peljali z vlečnico, kasneje pa smo se sošolcem pridružili celo na sedežnici. Ob kosilu smo izvedeli za presenečenje tega dne: zvečer nas čaka še nočna smuka! Po popoldanskem smučanju, zabavnih igrah in večerji se nam je zdelo, da smo že preveč utrujeni, a smo vseeno še enkrat šli na beli breg. Izčrpani, malce premraženi, a nasmejani in zadovoljnih obrazov smo šele ob deveti uri slekli smučarske hlače in se kaj kmalu potopili v zaslužen spanec.
2. DAN: »Oh, to vreme!«
Po jutranjem bujenju smo hitro ugotovili, da s smučanjem danes ne bo nič, zato smo dan zapolnili drugače. V sosednji dvorani smo se razgibali, nato pa smo se šli socialne igre kar v jedilnici. Tudi na NPZ nismo pozabili in rešili nekaj vaj iz angleščine. Po kosilu smo pripravili naše pantomima točke, kasneje pa prisluhnili policistu in se naučili veliko o varnosti na smučišču. Skupaj z učenci kobariške osnovne šole smo večer preživeli ob glasbi, potem smo pisali še dnevnik in se družili po sobah. Naši bolni sošolci so odšli domov. Pogrešamo jih in jim želimo, da hitro ozdravijo.
1. DAN:
Takole je vtis prvega dne zapisala Julija:
»Zjutraj smo se ob 8.00 odpeljali iz Kanala na Kope. Pot je bila dolga, zato smo se ustavili na postajališču Lukovica. Na poti me je malo bolela glava. Ko smo prišli, smo odšli na kosilo, nato pa smo se oblekli v smučarska oblačila in šli na smučišče. Ob 16.00 smo šli v hotel, kjer smo dobili sobe. Sobe so zelo urejene in lepe. Imeli smo čas za počitek in potem večerjo. Že prvi dan so trije sošolci zboleli.«
