Na zadnji dan šole v naravi smo imeli tekmo. Vsi smo bili zelo razburjeni, saj smo videli palice, kot na pravi smučarski tekmi.

Učitelj Vladimir, ki je vodil 1. skupino, nam je dovolil, da peljemo parkrat po progi.

Proga ni bila težka. Vsi pa smo se najbolj bali tega, da bomo padli. Učitelj nas je malo spodbudil, da se nismo več tako bali. Tekma se je začela. Pred mano ni bilo veliko učencev. Nestrpno sem čakala, da bom  na vrsti.  Kmalu sem bila na vrsti. Strah, da bom padla, me je ubijal.

Zaslišala sem učiteljev glas. Štartala sem! Peljala sem, kakor hitro sem mogla okrog palic in že sem zagledala učiteljici, ki sta merili čas.

Pripeljala sem skozi cilj. Ponosna sem bila, da nisem padla.

Na koncu je sledila podelitev nagrad. Imeli smo se zelo lepo.

Preoblekli smo se, pospravili stvari in veseli odšli domov.

Petra Pičulin, 6. b