V petek zjutraj sem vstala že zelo zgodaj. Za zajtrk sem jedla pašteto. Že v četrtek zvečer sem se šla testirat v Zdravstveni dom v Kanalu. Ker sem bila negativna, sem lahko naslednji dan odšla s tatom na pregled k ortopedu v Valdoltro.

Pot do tja je trajala uro in pol, zato sva vmes jedla piškote. Ko sva prišla do bolnišnice, sva morala še malo počakati v avtu, saj sva bila prezgodnja. V stavbo sva lahko vstopila šele deset minut pred naročeno uro. Pred vstopom sva si nadela maski in si razkužila roke. Potem sva izpolnila vprašalnik, ki sva ga kasneje oddala medicinski sestri. Poklicala naju je naprej .Kmalu zatem je v ambulanto prišel zdravnik, bil je prijazen. Naročil mi je, naj še naprej nosim steznik in me naročil na pregled čez eno leto. Po opravljenem pregledu sva se s tatom odpravila proti domu. Ker sva bila zelo lačna, sva se odpravila v Mcdrive. Ko sva prišla do Nove Gorica, sva se ustavila še v Obiju, saj je tata moral tam nekaj kupiti. Na moje presenečenje mi je kupil luč, ki sedaj že sveti v moji sobi. Ko sva končala z nakupom, sva peljala avto v avtopralnico. Naslednji dan sva ga doma skupaj posesala, saj je bil poln drobtin.

V ponedeljek se je tako mama odpeljala v službo z izredno čistim avtom.

Avto, s katerim sva šla s tatom v Valdoltro, je bil namreč njen.

Zala Velišček, 6.b