Z avtobusom smo prispeli v Zakojco in se odpravili do Bevkove domačije. Pot je bila strma, vodila je skozi gozd.

Pred hišo nas je pričakala vodička, ki nam je razkazala domačijo. Skupaj smo se odpravili v notranje prostore. Najprej smo prišli v dnevno sobo ali hišo. Usedli smo se okoli peči in mize. V dnevni sobi smo videli omaro, peč, mizico, na kateri so bili pripomočki za izdelavo čevljev, majhna jedilna miza, pri kateri je jedla vsa družina. Včasih ljudje niso jedli vsak iz svojega krožnika, ampak so vsi jedli iz ene sklede. V kotu je bila omarica, v kateri so mesili kruh. Imenuje se mentrga. Dnevni sobi je sledila majhna sobica, v kateri so spali starši.

Nato smo se odpravili po stopnicah navzgor in prišli v velik prostor, kjer so poleti spali otroci. Spali so na senu. V tem prostoru so danes razstavljene Bevkove knjige.

Bevkova domačija mi je bila všeč. Izvedela sem veliko novih stvari. Na primer, da se France ni vedno podpisal s svojim pravim imenom, ampak se je podpisoval s psevdonimom Pavle Sedmak.

Ugotovila sem, da so ljudje včasih živeli zelo skromno, a s trudom so lahko postali tako pomembni, da o njih govorimo še danes.

Hana Podbršček, 8. b