Moj dom je tam, kjer živijo moji najbližji, tisti, ki jih imam najraje na svetu.

Dom je tam, kjer se počutim varno, sprejeto in domače. V njem najdem toplino, potrdilo, pomoč in tolažbo. Je kot pristan, v katerega se lahko vrnem vsak dan. Je nekaj, brez česar bi se počutila izgubljeno, samo, zapuščeno.

Domovina je prostor, v katerem sem se rodila. Tu so moje korenine, moji predniki.

Je dežela, na katero sem navezana, kateri pripadam, ne glede na to, kam me bo življenje pripeljalo.

Rada sem Slovenka.

Slovenci imamo veliko različnih običajev in navad ter bogat jezik in kulturo.

Vendar smo bili Slovenci v preteklosti velikokrat zatirani, vladali so nam večji narodi in uveljavljali svoje zakone, nekateri so celo prepovedali slovenski jezik. Imeti lastno državo je namreč velika dobrina, po kateri so naši predniki stoletja hrepeneli in po kateri še vedno hrepenijo veliko številčnejši narodi na svetu.

Zato smo lahko sedaj srečni, da imamo samostojno državo Slovenijo in je slovenski jezik enakopraven vsem drugim evropskim jezikom.

Naša domovina je majhna, a čudovita in posebna. Imamo tudi številne dobrine, ki jih nimajo vse države. Njena pokrajina je kljub majhnosti izredno raznolika, polna naravnih lepot in kulturnega bogastva. Naša domovina je naravnost veličastna!

Oba, dom in domovina, sta nenadomestljiva in neprecenljiva. Vendar se redko zavedamo njene pomembnosti in edinstvenosti. Mogoče je ta občutek veliko bolj razvit pri zamejskih in izseljenskih Slovencih, ki so si dom ustvarili v tuji deželi.

Vsak človek ima domovino, a le ena je moja domovina, v njej leži moj dom.

Veronika Stegel, 8.b